Ekskurzija v BELO KRAJINO – načrt in vsebina:
1. Ogled »OŠ Brihtna glava« v Radovici;
2. Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki;
3. Otok – letalo Douglas C-47 Dakota / civilna izvedba DC3;
O letalu, letališču, … in Osamosvojitveni dogodki v Beli Krajini;
4. Kosilo v Gostišču VESELIČ, Belokranjska hiša, d.o.o., Podzemelj 17, 8332 Gradac;
Ogledali smo si »OŠ Brihtna glava« v Radovici, kjer smo se vrnili v 50. leta, … nato smo si v Metliki pod vodstvom ga. Petre Planinc, Višje kustosinje ogledali Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki. Seznanjanje z Belo Krajino smo nadaljevali v bližini Otoka, kjer se nahaja letalo Douglas C-47 Dakota / civilna izvedba DC-3. Upokojeni ppk. Anton Šuklje, stanovski kolega, član OZVVS – Bela Krajina / Metlika, nam je v prvem delu predstavil dogodke iz NOB, partizanska letališča, delovanje partizanskih letališč v Beli Krajini, kamor so zavezniki: Angleži, Američani in Rusi dovažali pomoč partizanom: sanitetni material, zdravila, hrano, intendantsko opremo in oborožitev, odvažali pa so sestreljene in rešene zavezniške pilote, drugo osebje iz sestreljenih letal in težje ranjene partizane, … v drugem delu pa nam je stanovski kolega Anton Šuklje predstavil priprave na osamosvojitev in osamosvojitvene dogodke v času 1990-1991.
Načrt ekskurzije v BELO KRAJINO je bil v celoti realiziran.
Ljubljanski in belokranjski pripadniki TO smo imeli tudi nekaj skupnih nalog v Beli Krajini. Tako smo se spomnili osamosvojitvenih dogodkov, še posebej aktivnosti, ko je 51. OŠTO Ljubljana mesto, ki je imel najštevilčnejšo, najbolje oboroženo in odlično izurjeno vojsko v Sloveniji. 51. OŠTO je dobil ukaz, da sestavi namensko enoto, ranga čete TO, za zagotavljanje bojnega nadzora in varovanje državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Vedeti velja, da je takrat na Hrvaškem že vihrala vojna vihra. Enota 51. OŠTO Ljubljana mesto, ranga čete, je morala v sodelovanju s TO Bele Krajine in Policije, zavarovati območje Bele Krajine ob reki Kolpi. Izbrano je bilo skoraj 80 najboljših borcev iz Ljubljane. Največ jih je bilo iz Protidiverzantske čete TO Ljubljana Bežigrad, a bili so tudi iz ostalih enot. Ljubljanski štab TO je zagotavljal vso potrebno logistiko za to enoto in kasneje tudi za vse ostale enote vključene v to bojno nalogo. Vsi so bili v novih uniformah TO Slovenije, imeli so posebne zaščitne čelade, zaščitne jopiče in najbolj sodobno pehotno avtomatsko orožje, ki ga je premogla TO Ljubljana. Enota je v naslednjih tednih izjemno dobro izvajale svoje naloge in sodelovala z lokalnimi teritorialci in s Policijo. Poveljnik te enote je bil stotnik Igor Potočnik, danes predsednik Območnega združenja veteranov VZS 1991 in bivših ljubljanskih občin. Enoto je potem zamenjala naslednja enota iz sestave TO Ljubljana, kasneje so se vključevale druge enote iz sestave TO Slovenije. Kolegu Antonu Šukljetu se zahvaljujemo za izjemno doživeto in korektno predstavitev. Prijetno ekskurzijo smo zaključili s kosilom v Gostišču VESELIČ v Podzemlju.
Osnovna šola BRIHTNA GLAVA
Osnovna šola BRIHTNA GLAVA v Radovici pri Metliki je turistična zanimivost, katere idejni oče je Belokranjec Toni Gašperič. Nastala je z željo obiskovalcem prikazati Belo krajino na drugačen in zabaven način. OŠ Brihtna glava v svoje klopi vabi vse tiste, ki bi si radi ogledali, kako je potekal pouk, pred več desetletji. Učna ura, ki traja 45 minut, nas ‘tovarišica učiteljica’ popelje v sredino 20. stoletja ter predstavi kulturno in naravno dediščino Bele krajine. OŠ Brihtna glava je namenjena: odraslim, ki na duhovit način obujajo spomine na svoja otroška leta in otrokom – osnovnošolcem, srednješolcem vseh starosti, ki z obiskom učne ure spoznajo, kako so se nekoč šolali njihovi predniki.
V Osnovni šoli BRIHTNA GLAVA v Radovici pri Metliki se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. V starih šolskih klopeh na šaljiv in sproščen način spoznavate Belo krajino, posejano z vitkimi brezami in obilnimi vinogradi, belokranjsko naravno in kulturno dediščino.
Skozi humorno interpretacijo belokranjske dediščine se vam predstavi srčni, dobrovoljni in delaven belokranjski človek. Stroga učiteljica s palico v roki in koruza za klečanje neposlušnih učencev v kotu učilnice sta odšli že v pozabo. Skupaj smo obudili spomin na mladostne, šolske dni naših babic in dedkov. Kot se v šoli spodobi, smo na koncu prejeli tudi „izpričevalo“.
Šolski zbor sestavljajo: ravnatelj Andrej Bajuk, tovarišica učiteljica in šolska tajnica. Razred je opremljen s staro opremo in starimi šolskimi rekviziti, v kotu učilnice pa je za neposlušne učence posuta koruza. Tovarišica učiteljica je stroga, z obvezno palico v roki, s katero brezpogojno obvladuje red in disciplino. Ob koncu šolske ure vsi učenci prejmejo izpričevalo in šolsko malico. V razredu je prostora za 70 »učencev«. Obisk v OŠ Brihtna glava je možen vse dni v letu, predhodno pa se je potrebno najaviti ravnatelju Andreju Bajuku.
Vir: https://brihtna-glava.si/brihtnaglava/;
SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ
ga. PETRA PLANINC, Višja kustosinja v Slovenskem gasilskem muzeju dr. Branka Božiča v Metliki;
Zadnji metliški graščak je bil Josip Savinšek. Na Dunaju je doktoriral iz prava in imel je velik vpliv na dogajanje v Beli krajini, v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1869 je v parku pred gradom ustanovil prvo Požarno brambo na slovenskem. Metlika se je velikokrat soočala s požari, lesene, s slamo krite hiše k požarni brambi niso pripomogle.
V čast temu dogodku in delovanju prve požarne brambe, še danes v Metliki deluje Slovenski gasilski muzej, poimenovan po dolgoletnem predsedniku GZS in pobudniku za ustanovitev muzeja, dr. Branku Božiču. Pred vhodom v muzej se lahko dotaknete reliefa, ki prikazuje dr. Božiča.
Gasilska zgodovinska dediščina predstavlja velik del slovenske kulturne preteklosti z zavidljivo tradicijo. V starem metliškem mestnem jedru, v neposredni bližini gradu, stoji Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino in obširno dejavnost gasilstva od začetkov do današnjih dni.
ZGODOVINA MUZEJA
Zamisel o gasilskem muzeju je vzniknila že leta 1959, ko so metliški gasilci praznovali 90-letnico svojega delovanja in je bila v Belokranjskem muzeju v Metliki odprta razstava s predstavitvijo domačega gasilstva. V ta namen je metliško gasilsko društvo muzeju darovalo svoje stare predmete in ves gasilski arhiv. Vendar pa, takrat in tudi naslednja leta zaradi utesnjenega prostora, gasilska zbirka v Belokranjskem muzeju ni mogla biti obširneje predstavljena. Željo, da bi se zbral in ohranil stari gasilski material, je pokazalo tudi marsikatero drugo gasilsko društvo v Sloveniji, saj bi bila tako ohranjena lepa pričevanja o njihovi dolgoletni »službi za človeka«.
Prav zato je Gasilska zveza Slovenije in predvsem dr. Branko Božič, zgodovinar in velik raziskovalec zgodovine gasilstva na Slovenskem, že leta 1960 začel z zbiranjem starih gasilskih predmetov. Utrnila se mu je misel, da bi, v poplavi kompleksnih muzejev, ustanovljenih v 50. in 60. letih, ki so zajemali širše območje in združevali v sebi arheološke, kulturno zgodovinske, etnografske in druge zbirke, ustanovili tudi specialni muzej, ki bi obravnaval eno samo panogo – gasilstvo.
Muzej je javnosti odprl svoja vrata 16. 8. 1969, ob praznovanju 100 – letnice gasilstva na Slovenskem, saj je bilo prav v Metliki leta 1869 ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo – požarna bramba – na Slovenskem. 9. 5. 2003 je bil muzej poimenovan po dr. Branku Božiču, dolgoletnem predsedniku GZS in pobudniku ter soustanovitelju gasilskega muzeja.
POSLANSTVO MUZEJA
Poslanstvo Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Božiča v Metliki je skrb za vseslovensko gasilsko premično kulturno dediščino, ki jo predstavljajo predmeti različnih zbirk. (gasilska oprema in orodje, gasilske fotografije, gasilske brizgalne, gasilska odlikovanja in značke…). Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki kot specifični muzej predstavlja vez med gasilsko preteklostjo in sedanjostjo. To se kaže predvsem v izobraževalnih procesih, ko s stalnimi in občasnimi razstavami ter s pedagoškimi programi prispeva k utrjevanju narodne zavesti.
Vir: https://gasilec.net/slovenski-gasilski-muzej-3/;
Otok, letalo Douglas C-47 »Dakota« / civilna izvedba DC-3 »Skytrain«.
Letalo DC-3 (Dakota) se nahaja v Beli Krajini, v bližini ceste Metlika – Črnomelj, na robu travnika ob cesti za vasico Otok. Letalo Jugoslovanske ljudske armade DC-3 je vidno s ceste in lahko dostopno. Vojaška različica letala DC-3 je stalno na ogled, notranjost letala ni dostopna. Postavili so ga kot spomin belokranjskim in ostalim slovenskim zasilnim partizanskim letališčem v času bojev med drugo svetovno vojno. Zavezniki: Angleži, Rusi in Američani, so med vojno z letališča v Otoku, letališče je imelo tudi kodni naziv “Piccadilly Hope”, odpeljali ogromno žena, otrok in starcev na osvobojeno ozemlje, ranjene partizane v zavezniške bolnice v Italijo ter pripeljali na tisoče ton oblek, hrane, medicinske opreme, orožja, streliva in druge vojaške opreme. Motorno letalo tovarne Douglas je bilo eno najbolj priljubljenih v zgodovini letalstva med drugo svetovno vojno in po njej. Nedaleč od letala se nahaja letališče Prilozje.
Letalo Douglas C-47, oziroma civilna različica DC-3 je transportno letalo iz obdobja druge svetovne vojne. Bilo je eno izmed najbolj pomembnih letal 2. svetovne vojne in kljub starosti še vedno v uporabi. Letalo je dvomotorno propelersko s štirimi člani posadke. V uporabo v Jugoslaviji je po letu 1953 prišlo 34 primerkov. Uporabljena so bila do leta 1976. Letalo poganjata dva zvezdasta, 14 cilindrična motorja Pratt Whitney R – 1830 – 90D s trokrakimi kovinskimi propelerji. Letalo dakota s taktično številko 71 253 je bilo v uporabi v 679. transportni eskadrilji na letališču Pleso. Po izločitvi iz uporabe je poveljstvo jugoslovanskega vojnega letalstva izdalo soglasje o postavitvi letala kot muzejskega obeležja. Leta 1984 so letalo prepeljali na lokacijo pri vasi Otok pri Metliki. Sprva je bilo letalo obarvano v barvno shemo JVL. Leta 1986 pa so ga prebarvali v britansko barvno shemo v kateri je ostalo do danes.
Letalo je edini ohranjen primerek v Sloveniji in s tem predstavlja tehnično dediščino. Zaradi edinosti in zgodovinskega pomena je izrednega pomena tudi za slovensko vojaško dediščino. Na lokaciji je letalo postavljeno v spomin na partizanska letališča in spuščališča v Sloveniji v času NOB ter kot spomin na zavezniško pomoč, ki so jo partizanom zagotavljale Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza. Letala tega tipa so pod zastavami vseh treh omenjenih držav pristajali na belokranjskem letališču.
Za ohranjanje letala skrbi Vojaški muzej SV, ki je eksponat obnovil leta 2010 in 2020.
Osnovni mere letala so DC-3:
Dolžina: 19,65m;
Razpon kril: 28,96m;
Površina kril: 91,7m²
Višina: 5,16m;
Teža: 7700 kg;
Nosilnost: 2000kg oziroma 25 vojakov
Motor: 2x1200KS (882kW);
Hitrost: 368km/h;
Dolet: 2400km.
Obisk Bele Krajine smo zaključili s kosilom v Gostišču VESELIČ, Podzemelj 17, 8332 Gradac. Prijazno osebje z ga. Andrejo Drakulič Veselič na čelu je postreglo z odličnim kosilom in belokranjskimi vini, …
Predsednik ZDRUŽENJA VETERANOV 90-91 MESTA LJUBLJANE IN BIVŠIH LJUBLJANSKIH OBČIN, g. Igor Potočnik je nekaj članom združenja izročil Spominski znak, ki ga je združenje izdelalo ob 30. obletnici osamosvojitve R Slovenije in se še posebej zahvalil tudi g. Antonu Šukljetu za zares izčrpno predstavitev letala DC-3, letališča in dogodkov med NOB, kakor tudi vsega dogajanja v Beli Krajini v času priprav in osamosvojitvene vojne (1990 – 1991). V prijetni družbi smo se okrepčali in v sproščenem vzdušju poklepetali ter se v večernih urah vrnili v Ljubljano. Zahvala za izvedbo aktivnosti gre tudi vozniku avtobusa LPP, g. Franciju, ki je ves dan vešče in varno vrtel volan avtobusa.
Pripravil: Janez Gomzi
Fotoalbum: Janez Gomzi
BELA KRAJINA 21SEP24 – Google Photos
https://photos.google.com/album/AF1QipNauj98A0EqCNKjS9SuulFpMfzk9mVLrvM7kHhY;
Ljubljana, 22. 9. 2024